Kako ti lahko sončna svetloba pomaga pri hujšanju?

Vsi verjetno vemo, kako lahko in prijetno se je utrujen od napornega delovnega dne sesesti na kavč in poseči po sladki in kalorični hrani. V tistem trenutku se počutimo dobro, saj se sprostimo, vendar v primeru, da se to pogosto ponavlja, kmalu opazimo občutke razočaranja. V hrani pogosto iščemo uteho, saj s tem svoje misli za trenutek odmaknemo od dejanskega problema. Čudovita narava človeka omogoča, da z razumevanjem nekaterih osnovnih telesnih procesov, zaznamo vzorce, ki povečujejo apetit in se nanje bolje odzovemo. Znano je, da poleg utrujenosti zaradi stresnih situacij na delovnem mestu, na našo prehrano vplivajo tudi družinske razmere, poškodbe, bolezni ter ostali nepričakovani dogodki. Ste vedeli, da je izredno pomemben dejavnik, ki vpliva na naš apetit in posledično na učinek hujšanja tudi dnevna svetloba!?

Preden razložimo, kako svetloba vpliva na apetit in posledično na izgubo telesne mase, si poglejmo nekaj osnovnih informacij o delovanju telesa. V našem telesu se po krvi pretakajo številni hormoni, ki so v večji meri odgovorni za delovanje vseh procesov organizma. Preveliko ali premajhno izločanje določenega hormona lahko poruši notranje ravnovesje, kar vpliva na počutje ter posledično prehranjevanje. Prehranjevanje nato dodatno, v pozitivni ali negativni smeri učinkuje na počutje, kar vodi do začaranega kroga. Na delovanje telesa nimamo vedno direktnega vpliva, nekatere stvari so genetsko pogojene in se zgodijo izven naše kontrole. Na nas je, da postopoma, vztrajno in po najboljših močeh vplivamo na dele življenja, ki so pod našo kontrolo ter vsak dan naredimo nekaj v smeri izboljšanja oziroma ohranjanja zdravja.

ZDRAVILNA MOČ SVETLOBE

Morda ste opazili, da se v meglenih, zimskih mesecih, ko so dnevi znatno krajši, veliko pogosteje zatekamo k sladki in visoko kalorični procesirani hrani. Se sprašujete zakaj? To je v veliki meri posledica hormona α-MSH (alfa-melanocit stimulirajoči hormon), ki med drugim zavira naš apetit. Že v samem imenu α-MSH se skriva beseda melanocit. Melanociti so celice, ki se nahajajo v koži, očeh in drugih delih telesa ter proizvajajo pigment melanin, ki daje barvo koži, lasem ter očem. Hormon α-MSH nastaja s pomočjo ultravijoličnih žarkov sončne svetlobe, ki jih absorbiramo skozi oči. Če je naše delo pretežno v zaprtih prostorih (tudi čez okna prehaja zelo oslabljena svetloba), telo ne proizvede dovolj α-MSH. Posledično smo bolj lačni in pojemo več, kot zares potrebujemo. Kalorije se kopičijo in z njimi odvečni kilogrami. Zato je priporočljivo, da tako v zimskem, kot ostalih letnih časih, v največji meri izkoristimo sončno svetlobo. Že s 30-minutnim dnevnim sprehodom v naravi, povečamo izločanje omenjenega hormona in zmanjšamo željo po prenajedanju! V primeru, da ne nosimo sončnih očal, ob sončnem dnevu zadošča že nekaj minut.

RANA URA ZLATA URA

Sončna svetloba ima poleg omenjenega, vpliv tudi na kakovost spanja in to vpliva na naše prehranjevanje. Predstavljajmo si, da je nekje v nas biološka ura, ki narekuje naravni cikel spanja in budnosti. Ta se uravnava s pomočjo nekaterih hormonov (adrenalin, kortizol, dopamin, melatonin idr.), ki se sproščajo v različnih fazah dneva, odvisno od naših aktivnosti. Lahko rečemo, da uro napajajo sončne celice, torej za pravilno delovanje potrebuje zadostne količine sončnih žarkov ob pravem času. Če je le teh čez dan premalo, bo ura zmedena, saj bo v naših telesih zvečer primanjkovalo hormona melatonina. Ta deluje tako, da povzroča zaspanost in znižuje telesno temperaturo, ki je ključna za kakovosten spanec. 

Bolj kot to je pomembno, da zmedenost ure pomeni dvoje:

1. Ponoči, ko bi si želeli trdnega spanca, bomo budni.
2. Ker smo budni in razmišljamo, zakaj ne spimo, nas lahko hitro napade lakota in spet posežemo po hrani.

KAKO POSKRBIMO ZA DOBRO NARAVNANO BIOLOŠKO URO?

Če zaužijemo dovolj sončnih žarkov, se signal po živčnih povezavah prenese do mesta biološke ure, ki se nahaja v možganih, v prednjem delu hipotalamusa. V primeru, da se bo prvi stik s svetlobo zgodil zjutraj, pred 8. uro (oz. kmalu po sončnem vzhodu), bo biološka ura primerno naravnana. 

Zakaj je torej pomembna jutranja sončna svetloba? 

Ker je za uravnavanje naše biološke ure kakovost sončnih žarkov oziroma razmerje med modro in rumeno svetlobo optimalno, ko je sonce nizko na nebu – ob sončnem vzhodu. Melatonin bo tako zvečer naraščal, dokler se utrujeni ne bomo odpravili k počitku. Če želimo spati ob običajnih nočnih urah, v polnosti izkoristiti dan in odpraviti večerno prenajedanje, v čim večji meri zaužijmo jutranjo svetlobo. Ob sončnih dnevih je dovolj že minutna izpostavljenost, v oblačnem vremenu je potrebno nekoliko več časa, okrog 30 minut.

Na ritem spanja in prehranjevanja lahko ugodno vplivamo tudi s primerno – nežnimi viri svetlobe v večernem času ter z izogibanjem elektronskim napravam (televizor, tablice, telefoni itd.) med 23. ter 4. uro.

Kot smo spoznali, ima ustrezna izpostavljenost dnevni svetlobi velik vpliv na naš apetit in kakovost spanja ter posledično na naše prehranjevanje in izgubo odvečne telesne mase. Zato že danes v čim večji meri izkoristite moč svetlobe in telo vam bo zelo hvaležno. Če bomo ob tem poskrbeli še za zadostno telesno aktivnost, bo učinek precej večji in vaš cilj lažje dosegljiv. Lepo vabljeni tudi v Jeklarno, kjer vam s pomočjo kakovostnih treningov in coachinga jeklenih navad, na preprost, zabaven in strokoven način pomagamo doseči želeno preobrazbo.