Kako z drobnimi navadami korenito spremenimo naše življenje?

Celotno naše življenje oz. delovanje je sestavljeno iz niza tisočerih navad, ki jih ponavljamo v za to najbolj ustreznem trenutku in na za to najbolj ustreznem mestu. Navade so različne. Nekatere so izvedene povsem podzavestno, torej se jih ne zavedamo in jih naši možgani izvedejo sami od sebe, brez da bi nam bilo potrebno posebej za to razmišljati. Primer tega je recimo zaklepanje vrat ob odhodu od doma ali sezuvanje čevljev po prihodu domov. Spet druge navade pa izvajamo zavestno, torej za nekaj sprejmemo odločitev in to odločitev tudi uresničimo. Skoraj vsi med nami oz. velika večina ljudi skozi življenje razvije tako koristne kot nekoristne navade za uresničevanje svojih ciljev. Smo le ljudje in nismo popolni. Zato nam bo, če bomo nekoga vprašali, ali lahko opiše nekaj svojih navad, zagotovo v odgovor potarnal tudi nad kakšno navado, na katero ni najbolj ponosen. 

PROCES SPREMEMBE

Ko se zavemo, da nekaj, kar počnemo ni najbolj koristno za nas in moramo to spremeniti, je to prvi pomembni korak za posameznika. Usvajanje koristnih in opuščanje nekoristnih navad, ki postopno vodijo do spremembe življenjskega sloga oz. načina življenja je namreč dalj časa trajajoč proces, ki poteka v več stopnjah, nekako takole:

1. Posameznik ne razmišlja o spremembi – ne namerava ukrepati v smeri spremembe vedenja oz. navade v bližnji prihodnosti, saj se ne zaveda, da je njegovo vedenje ali navada problematična in povzroča negativne posledice. Pogosto posameznik podcenjuje prednosti spreminjanja vedenja in daje večji poudarek slabostim sprememb, ki bi jih lahko uvedel, zato so na tej točki pogosta obrambna vedenja.

2. Posameznik začne razmišljati o spremembi  –  namerava nekaj spremeniti v bližnji prihodnosti. Preudarno premisli o prednostih in slabostih novega vedenja, vendar je poudarek enak tako na prednostih kot slabostih in je zato spreminjanje vedenja še vedno nekako vprašljivo. Velikokrat se zgodi, da se posameznik še ne zna lotiti spremembe. 

3. Priprava na spremembo –  posameznik je pripravljen ukrepati in si postavi rok, ko bo začel s spremembo. Psihološko je pripravljen na spremembo in začne delati majhne korake v smeri spremembe vedenja. Verjame, da lahko sprememba določenega dela vedenja vodi do večje osebne zadovoljitve in boljšega življenja. 

4. Akcija – posameznik je nedavno začel z izvajanjem sprememb in namerava nadaljevati v smeri popolne spremembe delov svojega življenja ter gradnje nove osebnosti človeka. 

5. Vzdrževanje spremembe –  vztrajanje posameznika v spremembi oz. ustvarjanje spremembe kot navade. Posameznik namerava ohraniti spremembo vedenja v naprej, zato si prizadeva preprečiti povratek v prejšnje faze.

Glede na to, da berete naše članke in vas očitno zanima zdrav življenjski slog, na katero stopnjo bi postavili sebe, ko je govora o zdravem načinu življenja? Ste še bolj v začetnih stopnjah ali bolj v akcijski oz. vzdrževalni?

VZTRAJANJE KOT KLJUČNI DEL SESTAVLJANKE

Vztrajanje pri novem vedenju ali navadi, ki smo si jo zadali je najtežji del procesa spremembe, saj postane s časom psihološko zahtevno in velikokrat monotono. To se velikokrat pokaže tudi pri osebnih preobrazbah, ki jih ustvarjamo gibalni strokovnjaki na področju spanja, počutja, povečanja zmogljivosti, odpravljanja bolečin ali izgube telesne mase. Ljudje smo po naravi zelo neučakani, predvsem pa narejeni po principu najmanjšega upora. Z drugimi besedami, ko se za nekaj odločimo, mora to pokazati rezultate takoj, najboljše že po nekaj minutah našega truda. Ker se to ne zgodi, smo ponavadi razočarani, saj po dveh opravljenih vadbenih enotah v lokalnem fitnesu naše telo ni nič bolj izklesano, v enem tednu nismo uspeli stopiti vsaj pet odvečnih kilogramov oz. nam v štirinajstih dneh ni uspelo pridobiti mišic, kakršne vidimo pri ostalih vadečih. Zato obupamo in se vrnemo v stare življenjske tirnice. Enak učinek ima tudi nedoslednost. Držimo se načel zdrave prehrane in redno telovadimo, potem pa se enkrat pregrešimo ali pa izpustimo en trening in za nas je vse v trenutku izgubljeno.

PREPROSTA IN UČINKOVITA PRAVILA

Da pri spreminjanju svojega življenja na boljše ne bi bili le muha enodnevnica in naša zagrizenost in motiviranost ne bi trajali le dan ali dva, moramo svojo preobrazbo začrtati postopno in premišljeno. Vsako večjo spremembo moramo začeti z drobno navado. Ta ne sme biti prezahtevna in ne prelahka. Biti mora izziv, ki smo ga sposobni opraviti. V primeru da je prelahka, se bomo dolgočasili, v nasprotnem primeru pa obupali. Prav tako mora biti navada vsaj na začetku časovno omejena na nekaj minut, npr. če želimo postati telesno aktivni, lahko našo navado na začetku predstavlja 5-minutni tek ali pa 10 počepov. Če si zadamo, da bomo to opravili vsak dan, je veliko večja verjetnost, da bomo dosledni pri 5-minutnem teku, kakor pa enournem zahtevnem tekaškem treningu. 

Pomembno je, da smo pri izvajanju konstantni, kratka in primerno zahtevna drobna navada pa je v tem primeru voda na naš mlin. Navada mora biti tudi privlačna, saj jo bomo drugače kaj hitro opustili. V ta namen jo lahko povežemo z dejanjem, ki ga imamo radi in smo ga ozavestili kot koristnega. Na primer, če smo bili športno aktivni, si lahko za nagrado privoščimo krajšo masažo, ker v njej uživamo. In kot zadnje, pomembno je, da je navada opazna. Bolj kot si navado naredimo opazno, več možnosti je, da jo bomo izpeljali. Če smo si zadali, da bomo čez dan popili dva litra vode, si lahko v ta namen po stanovanju razporedimo steklenice z vodo. Te nas opominjamo, da moramo piti. Enaka logika velja, če želimo opustiti nekoristno navado. V nasprotju s koristno navado mora ta biti neopazna, zahtevna in neprivlačna. Če se držimo teh preprostih navodil, smo na zelo dobri poti, da svoje vedenje, predvsem pa življenje obrnemo sebi v pri in zadovoljstvo.

VČASIH JE POTREBNA POMOČ