Koliko predelane hrane pojem?

Medtem, ko pri številu in razporeditvi obrokov zaenkrat nimamo točnih številk o tem, kaj je najbolj optimalno (verjetno nekje med 3 in 6 obrokov, razporejenih glede na posameznikove preference), so pri sestavi obrokov znanstvena mnenja dokaj podobna. Najbolj enostavno lahko to povzamemo nekako tako: uživanje večinoma nepredelanih in minimalno predelanih živil je za večino ljudi koristno.

Predelana živila (tudi procesirana živila, angl. processed foods ali ultra-processed foods)

so živila, katerim je v postopku predelave pogosto spremenjena oblika, dodane pa so jim snovi, kot so sol, sladkor, različne maščobe in aditivi, ki izboljšajo njihove tehnološke in senzorične lastnosti. Ta živila so za potrošnike pogosto hiper-palatabilna, po domače »za prste polizat« ali »ne morem nehati jesti tega«. Sladko, slano, mastno, slastno – pogosto kar kombinacija vseh štirih. Lahko si jih predstavljate kot živila, ki jih nikakor ne bi mogli najti v naravi in jih verjetno tudi doma ne bi mogli pripraviti brez proizvodne linije. Primer: čips, masleni keksi s čokolado, pašteta.

Nepredelana ali minimalno predelana živila

pa so čisto nasprotje – od polja, sadovnjaka, pašnika ali morja do trgovinske police in kasneje našega krožnika so živila podvržena minimalnim spremembam oblike, dodajanje pomožnih snovi pa je prej izjema, kot pravilo. Gre za živila, ki bodo za to, da sestavljajo obrok, pogosto potrebovala nekaj našega časa in pozornosti – namesto proizvodne linije jih bomo morali mi obdelati na način, da bodo pripravljena za uživanje. Primer: zelenjava, sadje, žitarice in izdelki iz njih (minimalno predelani, npr. ovseni kosmiči, polnozrnata moka, ajdova kaša), meso, ribe, fermentirani mlečni izdelki brez dodanega sladkorja.

Zakaj ni priporočljivo uživate veliko predelane hrane?

Ker so predelana živila pogosto zelo okusna in imajo intenzivne arome, močan okus in »filmski« izgled, jih je enostavno pojesti preveč glede na naše energijske potrebe. Drug pomemben razlog se skriva v njihovi sestavi. Predelana živila v veliki večini vsebujejo majhno ali včasih zanemarljivo količino beljakovin in prehranske vlaknine. Ravno ti dve sestavini živil zagotavljata največjo sitost, njuna odsotnost v živilih pa torej pomeni, da bomo morali pojesti več, da bomo siti. Tudi manjši volumen predelane hrane v primerjavi z nepredelano je lahko eden od dejavnikov, ki vplivajo na uživanje večjih količin hrane.

Sedaj razumemo, da so predelana živila verjetno eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na prekomeren vnos hrane in posledično na prekomerno telesno maso. Uživanje večinoma nepredelanih živil ima zagotovo ugodne učinke na posameznikovo telesno maso in je pomemben dejavnik v celotni sliki zdravja.

Če že poznate filozofijo glede prehranjevalnih navad, ki jo zagovarjamo v Jeklarni, lahko sklepate, da ne ciljamo na 100 % izbiro nepredelanih živil. Če vaš energijski vnos v 80 % predstavljajo nepredelana in minimalno predelana živila, ostalih 20 % pa predstavlja t. i. hrana za dušo (beri: praktično karkoli), ste ob zagotavljanju pestrosti in redni telesni aktivnosti na dobri poti, da s prehrano svojemu zdravju na dolgi rok delate korist.

Če potrebujete pomoč pri urejanju vaših prehranjevalnih navad, smo vam vedno na voljo, samo prijavite se na brezplačen uvodni posvet preko spodnjega gumba.